V KO RK Hotamaže – Olševek je krvodajalstvo že vrsto let tradicija, za kar se je na tem mestu potrebno zahvaliti ga. Angelci Pavšar, dolgoletni aktivistki in prostovoljki. Že v lanskem letu je pričela z aktivnostmi za letošnjo krvodajsko akcijo, vendar ji je kruta in zahrbtna bolezen preprečila, da bi jo izpeljala do konca. Njeno delo dobrodelnosti smo se odločili nadaljevati, zato smo se  v ponedeljek, 8. marca odpravili na krvodajalsko akcijo v Ljubljano.

Že v zgodnjih jutranjih urah smo se s polnim avtobusom odpeljali proti prestolnici, kjer smo v prešernem vzdušju,  kljub velikemu številu krvodajalcev, prav hitro postali lažji za tistih nekaj decilitrov krvi. Sledilo je obvezno okrepčilo.  »Podpis prisotnosti«  v najbližji točilnici pa je uspel večini najhitrejših, ki so se skozi vso uradno proceduro krvodajalske akcije prebili najhitreje.

Avtobus smo zapet napolnili do zadnjega sedeža in tako nas je vseh 60 krvodajalcev iz Hotemaž in Olševka že drvelo na zaslužen izlet proti pokrajini naše srebrne olimpijke, Koroški. Na avtobusu je nekatere nekoliko utrujene zaradi »primankljaja« krvi premagal spanec.  Ostali pa jih nismo preveč motili, saj smo vedeli, da je prav, da si naberejo novo  energijo za vse kar nas je ta dan še čakalo. Na avtobusni postaji v Slovenj Grandcu, se nam je na avtobusu pridružila naša vodička po Koroški deželi, Hermina Šegovec, pevka znanega ansambla Štirje kovači.

Voden ogled smo začeli s krožno vožnjo po Slovenj Gradcu, nato pa pot nadaljevali proti rudniku svinca in cinka v Mežici. Tam so nam zaposleni,  posebej za nas, pripravili ogled rudnika. Dobesedno so nas strpali v majhne vagončke in nas stisnjene kot sardelice ob glasnem hrupu in premetavanju vagončkov peljali v rudnik. Začutili in okusili smo težak vsakdan mežiškega knapa. Po res zanimivem ogledu delavskega vsakdana v koroškem podzemlju, je sledila še predstavitev minaralov in fosilov. Stopili smo v tipično knapovsko stanovanje, si ogledali razstavo fotografij flore in faune v okolici rudnika… potem pa so nas lačni trebuhi hitro vodili proti vasi Kotlje v Gostišče Dular. Tam so nam pripravili odlično pozno popoldnasko, tipično koroško kosilo. Ob melodijah in glasu, včasih kar malo dihjemajočega slepega muzikanta, je vzdušje postajalo iz minute v minuto bolj prešerno in tako staro kot mlado se je vrtelo kot za stavo. Dokazali smo, da krvodajalska akcija in podaritev skorajda pol litra krvi Gorenjcem pri plesu res ne more do živega. Med nami je bilo ogromno krvodajalcev, ki so kri darovali že 5 krat, 10 krat in večkrat, za kar so prejeli priznanja. Med vsemi pa je potrebno omeniti Hotemažana g. Andreja Aljančiča, ki je kri daroval že kar 62 krat. V nekaj besedah nas je vse skupaj, predvsem pa lepo število mladih udeležencev spodbudno nagovoril, le-ti pa so že računali, kdaj ga bodo lahko dohiteli.

V poznih večernih urah smo se vrnili nazaj na sever šenčurske občine, polni lepih vtisov in zadovoljstva, saj smo uspešno  zaključili še eno lepo dejanje dobrodelnosti za pomoč mnogim in v spomin na našo dolgoletno aktivistko in prostovoljko gospo Angelco Pavšar.

Več slik v galeriji.

Napisal: Jože Berčič, KO RK Hotemaže Olševek